beseda dneva

Dielektroforéza - gibanje nenabitih delcev v nehomogenem električnem polju.

beseda tedna

Kosinus hiperbolitus - oblika, ki jo zasede težka viseča veriga (vpeta v dveh točkah)

depra brt

Pozdrav,

sanjarjenje po mehkih užitkih ljubezni me stalno prebuja in mi daljša samotne dni, ki jih preživljam v zadnjem mesecu. Stiskanje v srcu me zbudi vsako noč še preden dobro zaspim in sploh nevem ali sanjam ali samo v nemirnem pol-spancu nesrečno doživljam dogodke, ki se najbrž nikoli ne bodo zgodili. S tem sanjarjenjem mi hkrati tudi umira upanje za kakršnokoli srečo v prihodnosti, kajti najbrž življenska pot ni več tako dolga in življenje je kratko, prekratko da bi lahko kar tako bil srečen. 

Prepoten se zbudim v postelji greha, sam in sam bom ostal, za vedno. V temi poslušam še zadnje jesenske ptice, preden odidejo na jug. Všeč mi je, da lahko v jesenskem času ostanem žalosten ne da bi se rabil prepričevat da bi moral biti vesel, kot sem to počel pomladi. A plomladi sem imel vsaj upanje da bom lahko vsaj še enkrat srečen in sem za kratek čas to tudi bil, a sem to srečo neumno izpustil iz rok.

Foto 1: čarobni užitki opojne mešanice, ki prinašajo obdobja užitkov.

Lep pozdrav

zasanjani četrtek

Pozdravljen dnevnik

Po dolgam času sem se odločil, da bom obnovil stare navade in objavil zapis v ta spletni dnevnik, kajti spet se mi je zgodila kar epska polomija.

Po močno prekrokani noči sem ugotovil, da imam zjutraj zobozdravnika in po štirih urah spanca sem bil primoran tisčati odprta usta z vso njeno železarijo tam v ustih, ampak na srečo je bil pregled le kratek in rutinski, tako da bolečina ni bila prehuda in je hitro minila. A na srečo mi vsaj ni bilo treba zgodaj zjutraj v šolo in sem lahko bolj mirno nadaljeval dan.

Še cel nažgan ležim na kavču in pišem dnevnik, vrti se mi pred očmi. A čeprav sem rahlo vinjen sem vesel in v pričakovanju dogodivščin, ki jih prinese ponovno raznasanje praktihkablov.

Hvala za pozornost

Foto 1: birdgang kitarist ujet v naravnem habitatu

LJUBEZEN JE CESTA

Ljubezen je cesta

cesta proti smrti

a nevem še kam

me vodi ta cesta

mala stezica me vodi

v globine nebarnega gozda

jaz sledim ji

sprašujem se, kdo je 

vhodil nje smeri

stara hosta prestraši me 

ko vidim grob ljubezni

ki je umrla

A.H

beseda dneva

Polovicokrat

gradiva dvojino

Pozdrav,

sedim za računalnikom z namenom, da malo preletim pretekle tedne in si pomirim čustva. Rekel bi, da so bila moja potovanja vrtiljak močnih čustev, veselih in tudi žalostnih oz. bi se raje izrazil z besedo bolečih.

Hodim po domačem kraju s svojim bivšim dekletom in nekim drugim moškim, za katerga nisem prepričan kdo je. Posedeta me na klopco v parku in mi pokažeta del zapestnice in mi rečeta, da mi bosta všila to zapestnico v roko. Začnem se upirati, saj me s šivanko prebadata in sem v močnih bolečinah, a nimam dovolj moči, da bi se upiral. Okoli nas stoji mnogo ljudi in se mi rahlo posmehuje. Čutim, kako mi igla prebode zapestje.

Zbudim se prepoten in prestrašen v svoji domači postelji in celotno dopoldne preživim v bolečini zaradi občutka razočaranja nad mučenjem prijatelja.

Ko smo bili v Makedoniji sem bil večino časa vesel, ampak sem imel tudi kakšno obdobje žalosti, ko sem se želel pogovarjati, a mi je neka prepreka v glavi to preprečila in počutil sem se osamljenega, čeprav je bilo tam veliko ljudi. Šel sem torej sam na obalo skadil dve španjoleti, stal na robu vode in razmišljal o tem, kako mrzla je bila voda v podobno hladnem večeru. Po pou leta pridem v hotêl, preveč drugačen, da bi z drugimi se ujel in zdi se mi, da sem svojo žalost prenesel na druge, kar me razžalosti in to poskušam skriti. Ampak je bilo to le eno kratko obdobje, ki je hitro minilo, ostalo je bilo pa zelo dobro, kajti tako vesel kot sem bil na trenutke tam, nisem bil že res dolgo. Preživel sem mnogo zelo lepih trenutkov, ki mi bojo ostali še dolgo v toplem spominu.

Zdaj, ko sem prišel domov sem pa pripravljen na divje dogodivsčine, ki jih prineslo prihajajoče poletje.

Čefurji

Novi spletni prijatelj

Mišice napete

romantisch za popizdt

Ura brezbrižno izgine

trenutek se zgubi v dolgih dnevih

sonce strasti zahaja 

vrača se temna noč 

hladen veter prihaja z obale

na morju ugasne še zadnja

iskra tvoje ljubezni

Lep pozdrav

Martin Gantar

železni kantavtor

Vozim se s kolesom domov, s španjoleto v ustih, a nikjer nisem dobil vžigalnika, kresila, vžigalic ali drugega sredstva za prižiganje cigaret. V počasni vožnji ugotovim tudi, da mi je zmanjkalo ognja v srcu, ki se mi je zopet vžgal pred kratkim. Po kratkem obdobju močne sreče se prikrade zopet žalost, ampak mi spomini na veselje prinašajo dovolj opore in lahko to žalost oplemenitim in prelevim v sentimentalne spomine na mlajše dni. 

Boleče trezen, z glavo naslonjeno na roko, žalostno oprezam, če bo kdo slučajno pozabil izprazniti kozarček s špricerjem ali pivom. Uspe mi izboriti eno polno pivo in 2x ¾ špricerja. A je to vseeno premalo, za kakršenkoli užitek ali vsaj oblažitev bolečine. Ampak ne, špricer je bil gotovo zelo škrto narejen, saj sploh ni imel okusa po vinu temveč po jabolčnem soku razredčenem z radensko. Ko obupano sedim na klopci slišim, kako ansambel preneha z igranjem narodnozabavne in začnejo s čuki ipd., v tem trenutku sem mislil, da se bom onesvestil.

A bolečina mine, vrnem se domov, najdem vzigalnik in v miru si lahko prižgem cigareto ob gledanju zvezd in utrinkov. Ležim na hladni travi in mislim misli 😎.

Ležerni mlin

V senci klin

Klin v srce

Zdrobi upanje

Slika 1: avtogram od najjače flavtistke

Z ljubeznijo, Martin

skrivnost, ki razkrije jo le ogenj

Zjutraj se zbudim in se pripravim na učenje za maturo, a glej ga zlomka, hitro ugotovim, da se mi učiti ni treba, kajti opravil sem z vsemi izpiti. Glede le-teh imam dober občutek, a z lahkoto bi se mi lahko kaj zalomilo in rezultat se lahko hitro spremeni iz dobrega v slabega. Po hitrem šoku veselja se vame vrne rahel občutek žalosti, ko se spomnem, vseh stvari in občutkovin ljudi, ki sem jih preživel in spoznal na zdajšnji šoli. Upal sem da se me ta žalost ne bo dotaknila, a sem se ji pustil da me prime, a vseeno se mi zdi, da bojo te občutki ostali z mano dolgo časa in mi polnili občasne občutke praznine s toplino in radostjo. Upam, da ne pozabim teh ljudi.

Na busu se mi je pripetila rahla nezgoda, o kateri bi mogoče več povedal drugič, saj je še presvež spomin, da bi ga obujal. Malo bom malo počakal in se pozneje le smejal te nezgodi.

Sedim na kavču v dnevni sobi, prižgal sem si film (ugani kateri v komentarjih). V rokah imam še zadnji današnji kozarec vina. To vino mi prinaša sentimentalnost in rahlo melanholijo, čustvom se predam in zlijejo se v nostalgično obujanje spominov, ki me razveselijo, čeprav so te trenutki že minili. Vcasih si želim ponoviti in na novo doživeti kak dogodek, ki je v tem trenutku le odmev bližnje preteklosti. Po drugi strani se mi pa zdi dobro, da nekateri dogodki ostanejo v preteklosti, a hkrati upam, da jih nekoč v dalnji prihodnosti spet doživim.

Slika 1 : wannabe privlačen moški z inteligentnim smislom za humor.

Hvala vam za branje mogoče se srečamo še kdaj.

Z ljubeznijo Martin

suha tema v globinah

Sedim v mehkem ležalniku, sonce pripeka mi na golo kožo. Postajam rahlo omotičen in pozabim na okolico, hitro se predam sanjam in odpeljem se daleč prek gora, dolin in prerijskih ravnic, v globinah plitkega oceana raziskujem skrivnosti morskega življenja. A hitro se zbudim ob tebi ljubezen, v upanju, da ne sanjam se uščipnem in se zares zbudim, ležeč na svojem ležalniku, sam. Klavrno vstanem in grem zalivat rože. 

Bil sem na koncertu pevskih zborov na Medvedjem Brdu, kjer sem pomagal snemati očetu. Koncert je bil zanimiv, a nakoncu me je močno presenetil najstarejši pevski zbor. 80-letne babice so pele tako dobro, da sem lahko le debelo gledal in se jokal v notranjosti. Všeč mi je bila njihova mladostna energija. S staršema se peljem v Domžale in oče materi razlaga o omenjenem koncertu. Razlaga se iz trenutka v trenutek spreminja v opravljanje starih babic. Mati močno nervozna posluša mašo po radiu ognjišče in sploh ne posluša kaj ji ata govori, kar mu tudi pove. Maše je konec in v trenutku je na sporedu pesem Gola od moje najljubše glasbene skupine. V komentarjih ugibajte ime te glasbene skupine. Kmalu se bomo pripeljali v domžale kjer nas bojo furci pretepli.

V mrazu brez ideje

v baraki zrem vrata

v kotu sam sedim

a zunaj sneg Bele barve

a rdeče so sledi

Volkovi

tulijo iz vseh smeri

iz daljave te gledajo oči

a ti vstopiti ne moreš

bolečina notri te čaka

v strahu trepetaš 

lažeš da imaš me rada 

rotiš me naj spustim te

v objem toplega ognjišča

na mizi topel čaj te čaka

a hladi prehitro se.

Foto 1 : srečno zaljubljen.

ogledalo smrti

Pozdravljeni,

ležim v postelji, med rahlim počitkom ob premoru učenja, imam zaprte oči, začutim da se je nekaj zasvetilo, odprem oči in čez sekundo zaslišim najmočnejši in najdaljši grom, kar sem ga slišak do zdaj. Kakih 15 sekund se je okolica tresla kakor ob rahlem potresu, a grom je še zmeraj močno tulil in se je komajda ustavil. Rahlo prestrašen vstanem iz postelje in se odpravim naprej k učenju, blisk in grom se še nekajkrat ponovita, a sta vedno manj svetla, tišja in bolj oddaljena. Po močnem nalivu je pa hitro posijalo sonce, zamikalo me je, da bi šel na krajši sprehod, vstal sem, a se mi je kar zavrtelo, ko sem se spomnil, da jutri pišem maturo. Sedem in se spravim nazaj k učenju, klavrno še pogledam skozi okno, kako kar brsti narava v sončnih žarkih odžejana po brutalnem nalivu.

Dobil sem ponudbo, da grem lahko v Francijo na začetku julija, a glej ga zlomka, datum odhoda v Francijo se mi prekriva z zadnjimi dnevi oratorija, ko moram čuvati otroke tujih staršev. To je bil le kratek šok, saj sem se spomnil, da me na oratoriju itak nihče ne bo pogrešil. Rad bi le bil vesel. Dobil sem priložnost, da bom zaigral s pevskim zborom 😎. Predstavljam si že prostrane francoske obale, kako se mi razprostrijajo pred očmi, veter mi piha v obraz in voda pljuska v oči. Tegobe današnjega sveta bodo pozabljene in sam bom prebrodil svojo nesrečno zaljubljenost.

Foto 1 : kaj za vraga?!, sprano

Mrk pogled v ogledalu

ko v misli se mi prikradeš ti

mrk pogled se spremeni

v nasmeh do konca dni

Srečno!

mojstri na vrtiljaku

 POzdravljeni,

včeraj ob tej uri sem bil vesel, danes pa sam sedim v sobi in mislim mračne misli. Ugotavljam, da postajam močnejši v premagovanju teh mračnih misli in jih znam bolje preusmeriti v veselje ali zabavo. Zdi se mi, da je to dober korak na poti v mojem življenju. Sanjam o nečem, o čemer ne bi smel, a se mi zdi, da mi ravno ta nedostopnost mojih žeja le krepi dejansko željo po tem. Sedim na kavču in srkam še zadnje kapljice vinca. Bojim se, da če bi dobil to po čemer hrepenim tega ne bi znal cenit in bi to hitro zgubil. 

Nor sem na tople poletne večere, kot je bil današnji. Zelo mi je všeč lahen veter na obrazu, hladi mi razgret obraz in miri misli. Ampak ta večerni piš mi hkrati hladi tudi misli in srce. Postajam rahlo otožen, ker mi tak večer v samoti prinaša nova obdobja žalosti, ampak mi ta žalost postaja vedno bolj všeč, saj mi pomaga pri močnejšem razmišljanju in čutenju lastnih čustev.  

Iščem te, sledim stopinjam tvojim

v krogu me pelješ brez cilja

tavam po prostranih poteh oceana

dež solz pokrije mi tla

slika 1: in hodil

križišče razpotij

Foto 1: Luka ga žaga

Pozdravljeni,

navkljub veselem ozračju in veselju v družbi ostajam žalosten, ko se znajdem zvečer v postelji, saj ni ob meni nikogar, ki bi mi preusmeril turobne misli. Odločil sem se, da se danes ne bom predal tem mislim. Prižgem si Gospodarja prstanov in poskušam pozabiti na samoto. Hitro mi uspe, saj to vedno užge, a se pozneje začnem spominjati. Ne bom se več spuščal v te vode nesreče ampak se bom držal na suhem, če vesete kaj mislim. Glede tekočin, se bom pa držal bolj grozdnih pijač, ki mi prinašajo sentimentalne čute in jih ne smem okušati pre malo. Na živce mi gre moja nesigurnost in sprenevedanje.

Včasih rabim le palačinko, a v tem trenutku to ni vse kar potrebujem, kajti v tem trenutku potrebujem kaj drugega npr. zrak za dihanje, slušalke in dobro glasbo, ampak to imam, tako da bi lahko rekel, da potrebujem le palačinko (in vino).

S spoštovanjem                          Martin Gantar

Rad vas imam

vijuganje ob cesti

Ne hodi po poti, ki je že uhojena

Raje naredi svojo pot in pusti drugim, da ji sledijo.

Ležim v postelji, gledam v strop in premišljujem. Mislim na dolgo in široko, a kaj kmalu ugotovim, da ne mislim nič pametnega (kot ponavadi) in neham misliti. A vseeno nimam dovolj volje, da bi vstal. Pogledam na uro in glej ga zlomka, kmalu bo čas da odidem, ampak ali bom sploh odšel, če se bom pozneje vrnil na to isto mesto. Odgovor na to vprašanje pustim drugim časom, vstanem in se oblečem za na koncert. 

Pred začetkom našega dela koncerta vidim, kako dirigent rahlo nervozno stopa sam, to zanj ni značilno in hitro stopim do njega in kralj se nasmeji in mi pove, da je opazil, da se delajo gruče ljudi, ki se pogovarjajo med sabo. Do njega si pa nihče ne upa, saj se ga vsi bojijo, no vsi razen jaz. Hitro se zatopiva v pogovor o stanju tolkalcev na orkestru nakar pride Žiga in pove Vidu, da je pozabil note. Vidu se za trenutek naberejo skrbi, nato pa hitro ugotovi, da Žiga brije iz njega norce in se skupaj radostno smejita.

Sam sem bil na tej točki že rahlo vinjen in dobro je sedlo in po končanem dogodku smo šli, ne boste verjeli, še na pokoncertno pijačo. Zdaj zopet ležim v postelji in se sprašujem isto, kot popoldan, le da je zdaj to vprašanje bolj sentimentalne narave in zdi se mi, da bom potočil kakšno solzo, a nič ne de. To solze sreče, ki jih je vredno točiti, kajti niso vse solze zlo. 

Foto 1: odfuk na Kokosyjih

foto 2: Luka mi je prej dovolu, da sm lah dns js pr njegovi mtki

Vstani in hodi

 Stopim iz avta, hladen piš še hladnejšega dne me osveži, želja po cigareti navdaja že celotno popoldne moje možgane, razmišljam kaj je še potrebno, da zapustim samotne misli. A iz sanjarjenja me nesramno zbudi rezek zvok trobente in klarineta igraje v umazanih tercah, sam pri sebi si zagodrnjam, saj ugotovim, da bo treba poslušati zven kovine dolgo skozi dan. Rahlo opit stopam prodi vhodu vadnice in slišim zven bobnov in v trenutku spoznam kdo igra te bobne, hitro stopim v prostore in presenečen poslušam to mojstrovino in se čudim nad mojstrovino prijatelja.  

Hitro po začetku vaje ugotovim, da je lahko le-ta rahlo mučna in utrudljiva, a me to ne gane in veselo poskušam doživeti kar se da veliko dogodkov, ki bi lahko bili zanimivi in posledično zabavni. Zabavam se im vaja mine kot bi trenil. Ugotovim, da se pozabil doma pripomočke za igranje pokra in prijatelji me zaradi tega linčajo, a na koncu se mi uspe zmeniti in pripomočki so bili pripeljani. Po vajah me je prijatelj Luka naučil nekaj osnovnih korakov salse in ko sva jih pokazala ostalim so bili nekateri (za čuda) pozitivno presenečeni, kar me veseli.

Spil sem malo vinčka in bil sem dobre volje, a glej ga zlomka, ko želim še dokončati vsebino zadnjih steklenic ugotovim, da spili so jih drugi. IZDAJSTVO. Pretrezen se odpravim spat, a ne morem niti zatisniti očesa dolgo v noč. A ko se zbudim sem vseeno poln vesele energije in hitro vstanem. Tekom dneva ugotovim, da je bila jutranja energija, ki ni trajala dolgo in ko se je bilo treba učiti za maturo so se mi oči kar same zapirale, a nisem klonil skušnjavi.

P.s. Ugotovil sem, da imam težave z ravnotežjem, ko bi skoraj padel v kopalnici, v banjo na hrbet.

Slika 1 in 2: Vstani in hodi!

generalno stanje

Pozdrav,

včeraj sem doživel zadnji uradni šolski dan na gimnaziji Vič, a glej ga zlomka, danes sem bil zopet tam. A ne bom lagal, da je bilo danes čisto fino tam. Prisustoval sem pouku dveh najboljših predmetov (matematika in fizika) in kofetkal v sosednjem bifeju po končanem izobraževanju. Po zaslugi prijaznega dekleta in njene matere sem ekspresno prišel domov in lahko kar hitro začel z računanjem.

Bil sem zelo dobre volje, a tekom računanja so se mi začele znova v glavo vračati otožnejše misli. Čutim, da se lahko žalost vrne in me udari, ko tukaj osamljen sedim in računam račune. Žalost še ni tako močna in le tli na dnu mojega srca in upam, da ne bo zagorela. 

Včasih potrebujem tvojo dušo

Včasih le pogled, ki polepša mi dan

Včasih palačinke, ki nasitele me bo

Včasih le okno, da pridem do zraka

Včasih pa le nasmeh, da pozabim na drugo

Hvala

uporniki pod tušom🤪💦💦💦

stock

Pozdravljeni,

včeraj smo imeli z bandom po dolgem času špil, pred publiko. Sem mnenja, da sem igral zelo slabo in to me rahlo žalosti. Z bendom smo se po našem koncertu še lepo podružili in bilo je zabavno. Upal sem, da se bon končno lahko sprostil in užival, a temne misli so se mi prikradle nazaj v glavo.

A ko je moj bend odšel, se je začela žalost. Bil sem rahlo nervozen in mislim, da je posledično moja priljubljena družba dobila občutek, da jih ne maram. Take žalosti kot jo čutim danes, nisem čutil že dolgo časa. V valovih se izmenjujeta krčevit jok in kratka obdobja mirnosti, a vseeno bolečina ostaja. Brez volje do česarkoli ležim v postelji, gledam telefon in poskušam zaspati. Zapis v dnevnik je vrh mojega dne, saj do zdaj nisem še ničesar drugega naredil. Od začetka pisanja, do zdaj, sem že dvakrat obupal ampak sem se prisilil, da tudi v joku dokončam zapis. 

Le korak stran od sreče

ovinkasta cesta, križišče

iz gozda me gledajo oči

ne trenejo ko zaidem s poti

kraja

Pozdravljeni,

stopim z avtobusa, počasi se začnem ospravljati proti domu in pred glasbeno me čaka moj bicikelj, ki me ponavadi pelje domov. A glej ga zlomka, ko prispem do glasbene vidim, da bicikelj nima sprednjega kolesa; nekdo ga je ukradel. Zavrti se mi pred očmi in skoraj omedlim, sedem na klop in spijem požirek vode iz svoje čutare in ta mi zopet reši življenje in sušo na ustnicah in jeziku.

Začel sem čutiti pogosto sušo na svojih ustnicah. Ta suhoba se mi zdi da izvira v mojem srcu in prihaja na plan skozi usta. Zadnje čase sem našel način, da pogasim to suhost. 

V sebi čutim žalost in osamljenost, rad bi šel ven, na sončev dan a v sebi vem, da to ne bi moglo ugasniti moje žalosti osamljenost bi pa le okrepilo, saj mi videl mnogotere ljudi, ki so mi tujci in bi me pustili samega tavati po svetu. Čakajoč zadnjo sodbo se odpravljam po opravkih in upam, da se čimprej vrnem v zavarovan oklep doma, kjer ni drugih. 

Slika 1: to so šupki

Veliko sreče in veselja!

Martin Gantar

Gusarji

 pozdravljeni,

po dolgem času se spet prijavljam na svoj blogg, da lahko z vami delim mnogo zanimivih dogodivščin preteklih tednov, upam da vas moje življenje animira vsaj malo in da vam ne bo neprijetno branje tega zapisa.

Zbegan sam stojim pred koncertno dvorano, hitro bitje srca čutim v grlu, ne vem kaj naj storim ob čakanju na odprtje vrat dvorane. Stopim v notranjost zgradbe in na srečo vidim, da prodajajo pivo. Mirno se postavim v vrsto in si kupim pivo. Sedem na kavč in mirno v svojih mislih srkam to pivo, vidim da začenjajo spuščati ljudi v dvorano spijem še zadnje požirke žlahtne pijače in se odpravim v dvorano, kjer še ni veliko ljudi in se postavim v prvo vrsto takoj pod oder. Obujam trenutke, ko sem sam igral na tem odru in sem se jokal pod sončnimi očali, saj sem bil srečen. Mrfy so ga po tem odpokali, bilo je BOLANO.

Odzval sem se na prijateljičino vabilo na njen predmaturantski recital.  Udeležil sem se tudi pokoncertnega popivanja, za katerega sem rekel, da zame ne bo predolgo trajal, a na neki točki pogledam na uro in vidim, da je 2.30 zjutraj in odpravim se na zbegano iskanje poti domov. Zbudim se okoli osme zjutraj in ves čas imam občutek, kot da sem na vrtiljaku, sili me na bruhanje, a nisem popustil tem silam. Pred kosilom se na kratko naspim in takoj se bolje počutim, kot da bi se na novo izrodil.

V tem trenutku čakamo na prof. za angleščino in moji sošolci se želijo živalit en z drugim. Menim, da so šibki, saj poskušajo to z geotrikotnikom kot zaščito pred direktnim dotikom ustnic. Sam želim čimprej priti domov, saj je tam bolj mirno in hladno in lahko bom prepustil svoje misli svojim željam.

Batista Cadillac prva plataa

Hodim po poti odrešitve

brez cilja tavam po močvirnih planjavah

iščoč suho toplino te kličem

In iščem izhod iz suhoparne smrti

S spoštovanjem

Martin 

Maturanec

 Včeraj in danes smo imeli maturantski ples in bila je zanimiva izkušnja, ne bom lagal. Prvič v življenju me je zamikal ples in proti koncu osnovnega dela maturanca sem strastno plesal in gostitelji le-tega so bili praktično primorani me vreči ven, saj se je dogodek dokončno zaključil, jaz pa sploh nisem želel nehati plesati. Hkrati pa bi se rad opravičil vsem, ki so še ostali v dvorani in bili primorani gledati moje ogabne in nespretne korake. Ljuba soplesalka mi je rekla, naj se ne oziram na druge in uživam v trenutku, upošteval sem njen nasvet in to je bila najboljša odločitev do zdaj. Nepozabni trenutki <3

Rad bi tudi poudaril, da sva se z Luko Mesecem  končno sestala in razglabljala svoje poglede na poskušanje reševanja ljudi, prišla sva do kompromisnega dogovora, ki nama je bil obema všeč in oba sva pripravljena peljati člene dogovora, za dobro našega ljudstva. Podpisu sporazuma je bila priča tudi nevtralna partija Prlekije, ki je pomagala pri razumni odločitvi vseh vpletenih.

 Moč minljivega trenutka                                                                                                                                   mine v trenu očesa                                                                                                                                             moč spomina prinaša žalost                                                                                                                               ki se utaplja v spontanih                                                                                                                                     obdobjih melanholije

Martin ma vas rad :)

Včasih potrebujem

Danes imamo na šoli maturantski ples in po kratkem obisku šole se odpravljam domov, upajoč, da bom lahko v miru gledal Lotra. Vsi se veselijo jaz pa le upam, da bo hitro minil in ne bo preveč boleče podoben pouku slovenščine. Veselim se nastopa z bendom, tako da se nečesa veselim in ne vem, zakaj se tako pritožujem. Oh ti dnevnik, kako sem ti hvaležen, da mi lahko pokažeš, kakšno srečo imam in me učiš naj cenim to srečo. Zaljubljenost me žene skozi življenje, a se mi zdi da mi zadaja tudi neko bolečino, za zaljubljenost se mi zdi vredno prebroditi to bolečino.

Srečno!

Martin Gantar

bolečina in smrt

Pozdravljeni,

govorice pravijo, da je moj pametni sošolec Timon v petek spil 35 ali 20 čistih strelov vodke, kar je 0,24 litra čistega alkohola. sam malo dvomim v pristnost te informacije, saj bi to pomenilo, da je imel v krvi po mojih izračunih 4 mg alkohola/l izdihanega zraka, kar je tko FUL.

Utrujen sem in v bolečini poskušam reševati naloge pri angleščini, a je bolečina premočna in se nisem zmožen uoreti lenarjenju. Medtem pa se Matic hrani z jogurtom in skupaj opazujemo Tilnovo zadnjo plat in ùživamo v razgledu.

 Naj vas sreča in veselje spremljata v vsakem trenutku vašega življenja!

Lpm

Produkt nesreče

Sedim pod oknom in čakam prihod hladnega dežja, potrebujem osvežitev v tem soparnem času brez konca.

V nedeljo sem po dolgem sem spet igral FIFO, el classico, a sem kot Barcelona zgubil 3:0, a računi še niso poravnani in ta dokument objavljam kot uradno povabilo na revanšo Van, ne boš se izognil. Na tekmi ti želim vso srečo in veliko veselja. Naj zmaga boljši.

Tuhtam in premlevam odločitve preteklih dni in preudarjam boljše rešitve nastalih situacij. Izmučeno čakam prihod prvih zvezd.

Prizor: sedim v baru, rahlo se mi vrti, a nevem, če je to od vročine ali pa sem rahlo vinjen. Zraven sedi gospod, razlaga mi zabavne življenjske dogodke in pozorno mu prisluhnem, ne želim preslišati niti besedice. Govori o svoji sreči v igralnici. Njegova sreča ni bila samo v tem, da je zaslužu FUL keša ampak da je bil dovolj trezen, da je  imel prevelik vložek v igri in za nadaljno igro bi moral zmenjati denar in na novo kupiti žetone, in se je, ko je dobil priigran denar v roke, zavedel da je zaslužu tko FUL keša samo vzel denar it tekel ven. 

Molk in mirna tišina

Sproščenost pod oblačnim nebom

Topel veter oznanja prihod pomladi

A jaz ostajam žalosten

Lpm

Bipolarnost

Pozdravljeni,

imam krizo, saj ne vem kaj napisati

Lpm

 Nomago je danes naredil veliko napako, ko je zjutraj iz Cerknice poslal avtobus z manj sedeži, kajti že pred prihodom do Krpanove postaje v Logatcu je bil nabito poln in je bila potnica primorana potovati stoje. Že dejstvo, da vsakič ko se odpravim na bus zamuja ali pride tako zgodaj, da ga zamudim govori o vaši MALOMARNOSTI in mislim, da bi Nomago prevoznik moral resno razmislit o kvaliteti njihovih prevozov ne pa o kvantiteti. Ko tako razmišljam, gresta kvantiteta prevozov in kvaliteta le-teh z roko v roki, saj če je bus prazen je kvaliteta prevoza višja. 

Pri šivilji me je presenetil dober odnos uslužbenke, saj se ni preveč pogovarjala in je opravilo hitro minilo, a hkrati je iz rokava stresla dve kar dobri šali in sam sem se pridružil s tretjo. Vsi smo se smejalli.

Gledanje nogometnih tekem mi je res že prišlo v kri in s pirom v roki gledam že drugo tekmo ta teden. Danes igra Barcelona, a zgubljajo 2:0 in me to dela rahlo potrtega in nervozno si grizem nohte. Želim si, da Barca izenači, da bojo vsaj igrali podaljške. FORZA EL BARCA

Slika 1: 5 kav premal

 Odmev ognjemeta v daljavi                                                                                                                               neznan izvor mehkih pokov                                                                                                                               neznan kakor izvir valov,                                                                                                                                   ki lahno butajo ob obalo

slika 1

lpm

Enooki pirat

Ob vstopu na bus, ki je prenatrpan stal na krpanovi v Logatcu, sem čutil prisotnost človeka, ki ga že dolgo nisem srečal in sprva nisem bil prepričan kdo to je. Hodim v zadnji del avtobusa in ga vidim, v zadnji vrsti sedi Maks Babič, samooklicani strokovnjak za kroglice v juhi, odločim se, da mu bom vrnil za incident s kroglicami in zasedel sedež zraven njega. Čudno me pogleda, a jaz si mislim svoje in nadaljujem z branjem knjige.

Tekom dneva v šoli se ne zgodi prav nič in to postane na neki točki problem. V agoniji poskušam trpežnost svojih sončnih očal in tik preden se odločim, da so pretepele dovolj počijo in pade steklo ven. Ustrašim se in leča se razbije na toliko koščkov, da jih ne bi mogel prešteti, pa če bi štel tri dni in tri noči. Potem tema.

Ponovno se zavem, ko me kolega na Vrhniki rahlo sune s komolcem in me prosi naj se mu umaknem, da bi rad šel z avtobusa, z veseljem mu ustrežem in vstanem s sedeža. Medtem je vstala tudi neka ženska in čakala da vozilo ustavi. Pred avtobus nepričakovano zapelje nepozoren voznik avtomobila in voznik avtobusa je primoran močno zavirati. Imel sem srečo, da sem se prijel za drog in ostal na nogah, gospodična pa žal ni imela te sreče. Ko se ozrem čez ramo, dekleta ni več tam ampak leži na tleh na drugi strani avtobusa. K sreči ji ni bilo hujšega.

Tema v sobi, zrem v strop

iz teme prihaja svetla luč

osvetli mi srce in me odpelje

daleč v morje globokega spanca

Lpm

Vrtiljak občutkov

 

Že ob bujenju sem premleval temeljna vprašanja obstoja, kot so: Kako bom prišel na bus?,  A sploh bi šel na bus? in podobno. Te odločitve so hudo vplivale pozneje na moje počutje, saj sem po prihodu v domači kraj ugotovil, da bo treba po Mordorski vročini peš domov, a k sreči sem imel s seboj svojo priročno čutaro, ki me nikoli ne razočara, saj je prostorna in je zelo redko prazna.

Pridem domov in glej ga zlomka, na mizi čokoladni kolač s kislo smetano (najboljša sladica na planetu), a pred sladkanjem je bila najprej na vrsti mineštra - fuj, ogabno! Stisnem zobe in se potrudim pojesti mineštro in mi uspe s precejšnim naporom. Jem sladico in se utapljam v prefinjeni mešanici svežih okusov in kolača kaj hitro zmanjka.

Večer je, sedim na kavču srkam Kambođin čaj in gledam nogomet, zdi se mi zanimivo in občutek imam, da bo to postala moja občasna dejavnost v večerih. Grizem nohte, postaja napeto in kot zvesti Barca fan iskreno upam, da Real Madrid izgubi.

Slika 1: Najslabša oblika zapisa črke v zgodovini #ogabno

Ljubezen je cesta in mačji mož po njej te zapelje.

lpm

pretep vzburjenih

Pozdrav, 

že zjutraj se je dan začel pestro, po prihodu v ljubljano sem bil primoran takoj v prvi kafić na kavo. Kava je bila dobra, a mi je na srečo ni bilo treba plačati (živel socializem). Tekom dneva sem bil blizu pretepa vzburjenih, a je Maticu uspelo pomiriti strasti in prepir se je končal na tičoljuben način. 

Zdaj pa sedim v postelji in poslušam prelepo pesem francoskega roga, ki mi miri dušo in mi pomaga ohranjati sproščeno vzdušje v možganih.

Rad vas imam

najžešči avto

Nova objava

 Pozdravljeni,

po dolgem času sem se spet odločil, da nadaljujem s pisanjem Martinovega dnevnika. V le-tem boste lahko prebrali veliko zanimivih dogodkov mojega življenja. Želim vam veliko zanimivega branja in veselje v življenju.

Live long and prosper