Enooki pirat

Ob vstopu na bus, ki je prenatrpan stal na krpanovi v Logatcu, sem čutil prisotnost človeka, ki ga že dolgo nisem srečal in sprva nisem bil prepričan kdo to je. Hodim v zadnji del avtobusa in ga vidim, v zadnji vrsti sedi Maks Babič, samooklicani strokovnjak za kroglice v juhi, odločim se, da mu bom vrnil za incident s kroglicami in zasedel sedež zraven njega. Čudno me pogleda, a jaz si mislim svoje in nadaljujem z branjem knjige.

Tekom dneva v šoli se ne zgodi prav nič in to postane na neki točki problem. V agoniji poskušam trpežnost svojih sončnih očal in tik preden se odločim, da so pretepele dovolj počijo in pade steklo ven. Ustrašim se in leča se razbije na toliko koščkov, da jih ne bi mogel prešteti, pa če bi štel tri dni in tri noči. Potem tema.

Ponovno se zavem, ko me kolega na Vrhniki rahlo sune s komolcem in me prosi naj se mu umaknem, da bi rad šel z avtobusa, z veseljem mu ustrežem in vstanem s sedeža. Medtem je vstala tudi neka ženska in čakala da vozilo ustavi. Pred avtobus nepričakovano zapelje nepozoren voznik avtomobila in voznik avtobusa je primoran močno zavirati. Imel sem srečo, da sem se prijel za drog in ostal na nogah, gospodična pa žal ni imela te sreče. Ko se ozrem čez ramo, dekleta ni več tam ampak leži na tleh na drugi strani avtobusa. K sreči ji ni bilo hujšega.

Tema v sobi, zrem v strop

iz teme prihaja svetla luč

osvetli mi srce in me odpelje

daleč v morje globokega spanca

Lpm