železni kantavtor

Vozim se s kolesom domov, s španjoleto v ustih, a nikjer nisem dobil vžigalnika, kresila, vžigalic ali drugega sredstva za prižiganje cigaret. V počasni vožnji ugotovim tudi, da mi je zmanjkalo ognja v srcu, ki se mi je zopet vžgal pred kratkim. Po kratkem obdobju močne sreče se prikrade zopet žalost, ampak mi spomini na veselje prinašajo dovolj opore in lahko to žalost oplemenitim in prelevim v sentimentalne spomine na mlajše dni. 

Boleče trezen, z glavo naslonjeno na roko, žalostno oprezam, če bo kdo slučajno pozabil izprazniti kozarček s špricerjem ali pivom. Uspe mi izboriti eno polno pivo in 2x ¾ špricerja. A je to vseeno premalo, za kakršenkoli užitek ali vsaj oblažitev bolečine. Ampak ne, špricer je bil gotovo zelo škrto narejen, saj sploh ni imel okusa po vinu temveč po jabolčnem soku razredčenem z radensko. Ko obupano sedim na klopci slišim, kako ansambel preneha z igranjem narodnozabavne in začnejo s čuki ipd., v tem trenutku sem mislil, da se bom onesvestil.

A bolečina mine, vrnem se domov, najdem vzigalnik in v miru si lahko prižgem cigareto ob gledanju zvezd in utrinkov. Ležim na hladni travi in mislim misli 😎.

Ležerni mlin

V senci klin

Klin v srce

Zdrobi upanje

Slika 1: avtogram od najjače flavtistke

Z ljubeznijo, Martin

skrivnost, ki razkrije jo le ogenj

Zjutraj se zbudim in se pripravim na učenje za maturo, a glej ga zlomka, hitro ugotovim, da se mi učiti ni treba, kajti opravil sem z vsemi izpiti. Glede le-teh imam dober občutek, a z lahkoto bi se mi lahko kaj zalomilo in rezultat se lahko hitro spremeni iz dobrega v slabega. Po hitrem šoku veselja se vame vrne rahel občutek žalosti, ko se spomnem, vseh stvari in občutkovin ljudi, ki sem jih preživel in spoznal na zdajšnji šoli. Upal sem da se me ta žalost ne bo dotaknila, a sem se ji pustil da me prime, a vseeno se mi zdi, da bojo te občutki ostali z mano dolgo časa in mi polnili občasne občutke praznine s toplino in radostjo. Upam, da ne pozabim teh ljudi.

Na busu se mi je pripetila rahla nezgoda, o kateri bi mogoče več povedal drugič, saj je še presvež spomin, da bi ga obujal. Malo bom malo počakal in se pozneje le smejal te nezgodi.

Sedim na kavču v dnevni sobi, prižgal sem si film (ugani kateri v komentarjih). V rokah imam še zadnji današnji kozarec vina. To vino mi prinaša sentimentalnost in rahlo melanholijo, čustvom se predam in zlijejo se v nostalgično obujanje spominov, ki me razveselijo, čeprav so te trenutki že minili. Vcasih si želim ponoviti in na novo doživeti kak dogodek, ki je v tem trenutku le odmev bližnje preteklosti. Po drugi strani se mi pa zdi dobro, da nekateri dogodki ostanejo v preteklosti, a hkrati upam, da jih nekoč v dalnji prihodnosti spet doživim.

Slika 1 : wannabe privlačen moški z inteligentnim smislom za humor.

Hvala vam za branje mogoče se srečamo še kdaj.

Z ljubeznijo Martin

suha tema v globinah

Sedim v mehkem ležalniku, sonce pripeka mi na golo kožo. Postajam rahlo omotičen in pozabim na okolico, hitro se predam sanjam in odpeljem se daleč prek gora, dolin in prerijskih ravnic, v globinah plitkega oceana raziskujem skrivnosti morskega življenja. A hitro se zbudim ob tebi ljubezen, v upanju, da ne sanjam se uščipnem in se zares zbudim, ležeč na svojem ležalniku, sam. Klavrno vstanem in grem zalivat rože. 

Bil sem na koncertu pevskih zborov na Medvedjem Brdu, kjer sem pomagal snemati očetu. Koncert je bil zanimiv, a nakoncu me je močno presenetil najstarejši pevski zbor. 80-letne babice so pele tako dobro, da sem lahko le debelo gledal in se jokal v notranjosti. Všeč mi je bila njihova mladostna energija. S staršema se peljem v Domžale in oče materi razlaga o omenjenem koncertu. Razlaga se iz trenutka v trenutek spreminja v opravljanje starih babic. Mati močno nervozna posluša mašo po radiu ognjišče in sploh ne posluša kaj ji ata govori, kar mu tudi pove. Maše je konec in v trenutku je na sporedu pesem Gola od moje najljubše glasbene skupine. V komentarjih ugibajte ime te glasbene skupine. Kmalu se bomo pripeljali v domžale kjer nas bojo furci pretepli.

V mrazu brez ideje

v baraki zrem vrata

v kotu sam sedim

a zunaj sneg Bele barve

a rdeče so sledi

Volkovi

tulijo iz vseh smeri

iz daljave te gledajo oči

a ti vstopiti ne moreš

bolečina notri te čaka

v strahu trepetaš 

lažeš da imaš me rada 

rotiš me naj spustim te

v objem toplega ognjišča

na mizi topel čaj te čaka

a hladi prehitro se.

Foto 1 : srečno zaljubljen.

ogledalo smrti

Pozdravljeni,

ležim v postelji, med rahlim počitkom ob premoru učenja, imam zaprte oči, začutim da se je nekaj zasvetilo, odprem oči in čez sekundo zaslišim najmočnejši in najdaljši grom, kar sem ga slišak do zdaj. Kakih 15 sekund se je okolica tresla kakor ob rahlem potresu, a grom je še zmeraj močno tulil in se je komajda ustavil. Rahlo prestrašen vstanem iz postelje in se odpravim naprej k učenju, blisk in grom se še nekajkrat ponovita, a sta vedno manj svetla, tišja in bolj oddaljena. Po močnem nalivu je pa hitro posijalo sonce, zamikalo me je, da bi šel na krajši sprehod, vstal sem, a se mi je kar zavrtelo, ko sem se spomnil, da jutri pišem maturo. Sedem in se spravim nazaj k učenju, klavrno še pogledam skozi okno, kako kar brsti narava v sončnih žarkih odžejana po brutalnem nalivu.

Dobil sem ponudbo, da grem lahko v Francijo na začetku julija, a glej ga zlomka, datum odhoda v Francijo se mi prekriva z zadnjimi dnevi oratorija, ko moram čuvati otroke tujih staršev. To je bil le kratek šok, saj sem se spomnil, da me na oratoriju itak nihče ne bo pogrešil. Rad bi le bil vesel. Dobil sem priložnost, da bom zaigral s pevskim zborom 😎. Predstavljam si že prostrane francoske obale, kako se mi razprostrijajo pred očmi, veter mi piha v obraz in voda pljuska v oči. Tegobe današnjega sveta bodo pozabljene in sam bom prebrodil svojo nesrečno zaljubljenost.

Foto 1 : kaj za vraga?!, sprano

Mrk pogled v ogledalu

ko v misli se mi prikradeš ti

mrk pogled se spremeni

v nasmeh do konca dni

Srečno!

mojstri na vrtiljaku

 POzdravljeni,

včeraj ob tej uri sem bil vesel, danes pa sam sedim v sobi in mislim mračne misli. Ugotavljam, da postajam močnejši v premagovanju teh mračnih misli in jih znam bolje preusmeriti v veselje ali zabavo. Zdi se mi, da je to dober korak na poti v mojem življenju. Sanjam o nečem, o čemer ne bi smel, a se mi zdi, da mi ravno ta nedostopnost mojih žeja le krepi dejansko željo po tem. Sedim na kavču in srkam še zadnje kapljice vinca. Bojim se, da če bi dobil to po čemer hrepenim tega ne bi znal cenit in bi to hitro zgubil. 

Nor sem na tople poletne večere, kot je bil današnji. Zelo mi je všeč lahen veter na obrazu, hladi mi razgret obraz in miri misli. Ampak ta večerni piš mi hkrati hladi tudi misli in srce. Postajam rahlo otožen, ker mi tak večer v samoti prinaša nova obdobja žalosti, ampak mi ta žalost postaja vedno bolj všeč, saj mi pomaga pri močnejšem razmišljanju in čutenju lastnih čustev.  

Iščem te, sledim stopinjam tvojim

v krogu me pelješ brez cilja

tavam po prostranih poteh oceana

dež solz pokrije mi tla

slika 1: in hodil

križišče razpotij

Foto 1: Luka ga žaga

Pozdravljeni,

navkljub veselem ozračju in veselju v družbi ostajam žalosten, ko se znajdem zvečer v postelji, saj ni ob meni nikogar, ki bi mi preusmeril turobne misli. Odločil sem se, da se danes ne bom predal tem mislim. Prižgem si Gospodarja prstanov in poskušam pozabiti na samoto. Hitro mi uspe, saj to vedno užge, a se pozneje začnem spominjati. Ne bom se več spuščal v te vode nesreče ampak se bom držal na suhem, če vesete kaj mislim. Glede tekočin, se bom pa držal bolj grozdnih pijač, ki mi prinašajo sentimentalne čute in jih ne smem okušati pre malo. Na živce mi gre moja nesigurnost in sprenevedanje.

Včasih rabim le palačinko, a v tem trenutku to ni vse kar potrebujem, kajti v tem trenutku potrebujem kaj drugega npr. zrak za dihanje, slušalke in dobro glasbo, ampak to imam, tako da bi lahko rekel, da potrebujem le palačinko (in vino).

S spoštovanjem                          Martin Gantar

Rad vas imam