železni kantavtor

Vozim se s kolesom domov, s španjoleto v ustih, a nikjer nisem dobil vžigalnika, kresila, vžigalic ali drugega sredstva za prižiganje cigaret. V počasni vožnji ugotovim tudi, da mi je zmanjkalo ognja v srcu, ki se mi je zopet vžgal pred kratkim. Po kratkem obdobju močne sreče se prikrade zopet žalost, ampak mi spomini na veselje prinašajo dovolj opore in lahko to žalost oplemenitim in prelevim v sentimentalne spomine na mlajše dni. 

Boleče trezen, z glavo naslonjeno na roko, žalostno oprezam, če bo kdo slučajno pozabil izprazniti kozarček s špricerjem ali pivom. Uspe mi izboriti eno polno pivo in 2x ¾ špricerja. A je to vseeno premalo, za kakršenkoli užitek ali vsaj oblažitev bolečine. Ampak ne, špricer je bil gotovo zelo škrto narejen, saj sploh ni imel okusa po vinu temveč po jabolčnem soku razredčenem z radensko. Ko obupano sedim na klopci slišim, kako ansambel preneha z igranjem narodnozabavne in začnejo s čuki ipd., v tem trenutku sem mislil, da se bom onesvestil.

A bolečina mine, vrnem se domov, najdem vzigalnik in v miru si lahko prižgem cigareto ob gledanju zvezd in utrinkov. Ležim na hladni travi in mislim misli 😎.

Ležerni mlin

V senci klin

Klin v srce

Zdrobi upanje

Slika 1: avtogram od najjače flavtistke

Z ljubeznijo, Martin