Gusarji

 pozdravljeni,

po dolgem času se spet prijavljam na svoj blogg, da lahko z vami delim mnogo zanimivih dogodivščin preteklih tednov, upam da vas moje življenje animira vsaj malo in da vam ne bo neprijetno branje tega zapisa.

Zbegan sam stojim pred koncertno dvorano, hitro bitje srca čutim v grlu, ne vem kaj naj storim ob čakanju na odprtje vrat dvorane. Stopim v notranjost zgradbe in na srečo vidim, da prodajajo pivo. Mirno se postavim v vrsto in si kupim pivo. Sedem na kavč in mirno v svojih mislih srkam to pivo, vidim da začenjajo spuščati ljudi v dvorano spijem še zadnje požirke žlahtne pijače in se odpravim v dvorano, kjer še ni veliko ljudi in se postavim v prvo vrsto takoj pod oder. Obujam trenutke, ko sem sam igral na tem odru in sem se jokal pod sončnimi očali, saj sem bil srečen. Mrfy so ga po tem odpokali, bilo je BOLANO.

Odzval sem se na prijateljičino vabilo na njen predmaturantski recital.  Udeležil sem se tudi pokoncertnega popivanja, za katerega sem rekel, da zame ne bo predolgo trajal, a na neki točki pogledam na uro in vidim, da je 2.30 zjutraj in odpravim se na zbegano iskanje poti domov. Zbudim se okoli osme zjutraj in ves čas imam občutek, kot da sem na vrtiljaku, sili me na bruhanje, a nisem popustil tem silam. Pred kosilom se na kratko naspim in takoj se bolje počutim, kot da bi se na novo izrodil.

V tem trenutku čakamo na prof. za angleščino in moji sošolci se želijo živalit en z drugim. Menim, da so šibki, saj poskušajo to z geotrikotnikom kot zaščito pred direktnim dotikom ustnic. Sam želim čimprej priti domov, saj je tam bolj mirno in hladno in lahko bom prepustil svoje misli svojim željam.

Batista Cadillac prva plataa

Hodim po poti odrešitve

brez cilja tavam po močvirnih planjavah

iščoč suho toplino te kličem

In iščem izhod iz suhoparne smrti

S spoštovanjem

Martin