včeraj sem doživel zadnji uradni šolski dan na gimnaziji Vič, a glej ga zlomka, danes sem bil zopet tam. A ne bom lagal, da je bilo danes čisto fino tam. Prisustoval sem pouku dveh najboljših predmetov (matematika in fizika) in kofetkal v sosednjem bifeju po končanem izobraževanju. Po zaslugi prijaznega dekleta in njene matere sem ekspresno prišel domov in lahko kar hitro začel z računanjem.
Bil sem zelo dobre volje, a tekom računanja so se mi začele znova v glavo vračati otožnejše misli. Čutim, da se lahko žalost vrne in me udari, ko tukaj osamljen sedim in računam račune. Žalost še ni tako močna in le tli na dnu mojega srca in upam, da ne bo zagorela.
Včasih potrebujem tvojo dušo
Včasih le pogled, ki polepša mi dan
Včasih palačinke, ki nasitele me bo
Včasih le okno, da pridem do zraka
Včasih pa le nasmeh, da pozabim na drugo
Hvala
Ni komentarjev:
Objavite komentar